crna_vrtnica_neprij je napisal/a: ↑
hjaa je napisal/a: ↑V angleškem časniku zanimiv naslov celostranskega članka: Ker smo v prejšnjem stoletju kopirali Švedsko permisivno vzgojo smo vzgojili generacijo pošasti, ki sedaj vzgaja svoje otroke v še večje pošasti.
Za permisivno vzgojo je značilna podrejena vloga staršev do otrok. Zato je že navzven vidno, da je otrok tisti, ki postavlja pogoje, zahteve in želje, medtem ko starši bolj ali manj te zahteve zgolj izpolnjujejo. Otrokom, ki so deležni permisivne vzgoje, je vse dovoljeno, mej ne poznajo, če naredijo kaj narobe, se s posledicami njihovih napak soočijo starši, saj so otroci premajhni, preslabotni, prenežni...
Pri takšnem načinu vzgoje starši prevzamejo odgovornost tudi za otrokove napake, otrok pa se ne nauči povezave med svojo odločitvijo in posledicami te odločitve. Na tak način je otroku odvzeta možnost, da bi postajal vedno bolj samostojen in odgovoren, zato kmalu naleti na omejitve in težave, ki jim ni dorasel, zunaj družine. Slabost takšnega načina vzgoje je tudi v tem, da se otrok ne počuti varnega, saj živi v stalni negotovosti; enkrat gre spat ob sedmih z umitimi zobki in oblečen v pižamo, drugič ob polnoči omahne v posteljo kar oblečen in neumit.
Ampak v svojem krogu poznam le en primer tipične permisivne vzgoje in mogoče 2, ki sta blizu temu. Vsi ostali se trudijo zdravo vzgajati, z mejami. Seveda so tudi razlike, ker nekteri starši imajo več financ in lahko otroku privoščijo več, nekateri manj. In potem se tiste prve takoj označi, da otrok vse dobi, da se ga vzgaja permisivno, kar je lahko daleč od resnice. Tiste s tipično permisivno vzgojo opaziš že zelo zgodaj, saj imajo težave tako v vrtcu kot v šoli, ker jim je težko priznati avtoriteto učiteljici/vzgojiteljici....
Zato trdim, da je veliko več nevoščljivosti, do tistih, ki si lahko privoščijo več kot dejanske permisivne vzgoje.
Kako razmišlja oseba, ki v očitkih vidi (zgolj) nevoščljivost?
Saj niso permisivno vzgojeni zgolj otroci premožnih staršev, tudi tisti, ki nimajo veliko v materialnem smislu imajo razvajene otroke. Verjetnost, da bodo razvajeni je resda nekoliko manjša pa vendar. Razvajenih otrok ne dela blagostanje družine niti "nevoščljivi" pogledi okolice.
Razvajene otroke delajo čustveno neodrasli starši, neglede na premoženje, ki ga posedujejo.