[quote="Bilo je nekoć"] Samo čakam, da se še PRABABI oglasi.. Njo so menda preganjali domobranci in nacisti, partizani pač ne. Ona se v "živo spominja kot majhna deklica" katera sestava je preganjala ljudi. :)[/quote]
"Bilo je nekoč"
Ti me kar izzivaj in čakaj, če bom pri moči in imela kaj časa bom še kaj napisala, kljub temu, da je brez veze. Materiala je veliko.
Napisala bom zato, ker mladina zgodovine ne pozna. Nekateri pa vedno pišete, kako so vas kar naprej učili o borbi. Ena je napisala, da so morali vsak "TRK", med partizani z domobranci in okupatorji znati na pamet. Itd. .
Že davno je tega, ja še se v živo spominjam, ko so me BORCI partizani osvobodili 6. maja 1945, tri dni preje smo bili osvobojeni, kot je bila osvobojena Ljubljana.
Ti in tebi podobni pa očitate Osvobodilni fronti, ko je bila ustanovljena v noči, s 26. aprila na 27. april, da niso snovali odpora ali se pripravljali nanj.
Tistega dne so se šele prvič zbrali, sestali.
Vir: del, stran 36, 37, 109, 110, 358, 359/Zb.2007
Program in organizacijska struktura Osvobodilne fronte sta se oblikovala postopoma.
Vodstvo Osvobodilne fronte je namreč dobilo trdno zasnovo poleti 1941, z oblikovanjem Izvršilnega odbora na drugem zasedanju Vrhovnega plenuma 28. julija 1941, sicer pa se je v plenumski sestavi sestalo v letu 1941 kar štirikrat.
Kocbek je, na primer, na sestanku s komunisti novembra 1941 izjavil: ""Posamezni komunisti ste nam postali vzor nesebičnega dela, neutrudne požrtvovalnosti, zgled znanja in živa vest.""
OF so se pridružili tudi krščanski socialisti, sokoli, Društvo kmečkih fantov in deklet, tudi Jugoslovanska ženske zveza in še nekaj drugih gibanj.
Poletni in jesenski meseci leta 1941 so bili v znamenju prizadevanj vodstva Osvobodilne fronte kot celote, ne samo komunistov, da pritegne v organizacijo čim več skupin. Nekaj težav je imel tudi Edvard Kocbek, skupine so bile zelo raznolike, tudi glede na politično usmeritev ter številčnost, nekateri so imeli po več tisoč članov.
Komunistična partija Slovenije ni bila najštevilčnejša skupina v Osvobodilni fronti. Bila pa je edina med skupinami, ki je bila organizirana kot stranka. Predstavljala je najbolj trdno organizirano, disciplinirano, v ilegalnem delu preizkušeno in zato najbolj učinkovito skupino.
Zaradi navedenega so preostale skupine komunistom nekako samodejno priznavale vodilno vlogo in jih vsaj v začetku občudovale.
Vse temeljne točke od 1 do 9, so opisane. Ne se sprenevedat, da niso nič snovali. Vsi zavedni Slovenci so snovali. Niso se strinjali s takratno Koroščevo politiko. Pridružili so se Osvobodilni fronti.
Osvobodilna fronta ima 9 temeljnih točk. Prvih sedem temeljnih točk so sprejeli na četrtem zasedanju Vrhovnega plenuma OF 1. novembra 1941, preostali dve točki pa na seji 21. decembra 1941. Vseh devet točk sta objavila Slovenski poročevalec 6. januarja 1942, in Osvobodilna fronta v začetku januarja 1942.
Nič pa ne poveste, kaj je delala takratna vladajoča stranka, bila je na vladi? Od teh, svojih pa ne zahtevate nič! Njihovo "mešetarjenje" sem vam napisala, pa ne v celoti, še dosti lahko preberete.
Da je ban Natlačen zavrnil ponujeno sodelovanje komunistov, so/ste, zavrnili, lahko bi se skupaj uprli okupatorjem, ste se jim pa klanjali, še mestne ključe ste jim dali za dobrodošlico. Kraljeva vojska pa je čez noč propadla.
Množični upor prebivalstva Slovenije in Jugoslavije zoper okupatorje in njihove pomagače v obliki narodnoosvobodilnega gibanja in partizanstva je bil je torej bil ne samo legitimen, marveč tudi skladen s tedanjimi načeli in določbami mednarodnega prava.
Zavezniki so že konec leta 1942 navezali stike s Titovimi partizani.
Na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno ni potekala nikakršna državljanska vojna.
V oboroženem in političnem spopadu sta bili dve strani, jasno in nedvoumno opredeljeni.
Na eni strani so bile "sile Osi", torej okupatorji, njihove vojaške in policijske enote ter institucije, ki so se jim - in to samo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini - pridružili domači kolaboranti: sprva s političnimi dejanji, že v začetku leta 1942 pa tudi z oboroženimi policijsko-vojaškimi enotami, kot so bile razne legije, vaške straže in domobranci in še in še. Enako velja tudi za četnike, ki so jih zavezniške misije že leta 1942 spoznale za kolaborante in zato z njimi niso več sodelovale.
To so bile torej sile Osi, kot so jih imenovali za<vezniki v Londonskem sporazumu o ustanovitvi Mednarodnega vojaškega sodišča za kazenski pregon in sojenje poglavitnim vojnim hudodelcem, sprejetem 8. avgusta 1945. Zaradi popolne jasnosti naj navedem Churchillovo izjavo:
"Kdor koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik.
"Bilo je nekoč"
Ti me kar izzivaj in čakaj, če bom pri moči in imela kaj časa bom še kaj napisala, kljub temu, da je brez veze. Materiala je veliko.
Napisala bom zato, ker mladina zgodovine ne pozna. Nekateri pa vedno pišete, kako so vas kar naprej učili o borbi. Ena je napisala, da so morali vsak "TRK", med partizani z domobranci in okupatorji znati na pamet. Itd. .
Že davno je tega, ja še se v živo spominjam, ko so me BORCI partizani osvobodili 6. maja 1945, tri dni preje smo bili osvobojeni, kot je bila osvobojena Ljubljana.
Ti in tebi podobni pa očitate Osvobodilni fronti, ko je bila ustanovljena v noči, s 26. aprila na 27. april, da niso snovali odpora ali se pripravljali nanj.
Tistega dne so se šele prvič zbrali, sestali.
Vir: del, stran 36, 37, 109, 110, 358, 359/Zb.2007
Program in organizacijska struktura Osvobodilne fronte sta se oblikovala postopoma.
Vodstvo Osvobodilne fronte je namreč dobilo trdno zasnovo poleti 1941, z oblikovanjem Izvršilnega odbora na drugem zasedanju Vrhovnega plenuma 28. julija 1941, sicer pa se je v plenumski sestavi sestalo v letu 1941 kar štirikrat.
Kocbek je, na primer, na sestanku s komunisti novembra 1941 izjavil: ""Posamezni komunisti ste nam postali vzor nesebičnega dela, neutrudne požrtvovalnosti, zgled znanja in živa vest.""
OF so se pridružili tudi krščanski socialisti, sokoli, Društvo kmečkih fantov in deklet, tudi Jugoslovanska ženske zveza in še nekaj drugih gibanj.
Poletni in jesenski meseci leta 1941 so bili v znamenju prizadevanj vodstva Osvobodilne fronte kot celote, ne samo komunistov, da pritegne v organizacijo čim več skupin. Nekaj težav je imel tudi Edvard Kocbek, skupine so bile zelo raznolike, tudi glede na politično usmeritev ter številčnost, nekateri so imeli po več tisoč članov.
Komunistična partija Slovenije ni bila najštevilčnejša skupina v Osvobodilni fronti. Bila pa je edina med skupinami, ki je bila organizirana kot stranka. Predstavljala je najbolj trdno organizirano, disciplinirano, v ilegalnem delu preizkušeno in zato najbolj učinkovito skupino.
Zaradi navedenega so preostale skupine komunistom nekako samodejno priznavale vodilno vlogo in jih vsaj v začetku občudovale.
Vse temeljne točke od 1 do 9, so opisane. Ne se sprenevedat, da niso nič snovali. Vsi zavedni Slovenci so snovali. Niso se strinjali s takratno Koroščevo politiko. Pridružili so se Osvobodilni fronti.
Osvobodilna fronta ima 9 temeljnih točk. Prvih sedem temeljnih točk so sprejeli na četrtem zasedanju Vrhovnega plenuma OF 1. novembra 1941, preostali dve točki pa na seji 21. decembra 1941. Vseh devet točk sta objavila Slovenski poročevalec 6. januarja 1942, in Osvobodilna fronta v začetku januarja 1942.
Nič pa ne poveste, kaj je delala takratna vladajoča stranka, bila je na vladi? Od teh, svojih pa ne zahtevate nič! Njihovo "mešetarjenje" sem vam napisala, pa ne v celoti, še dosti lahko preberete.
Da je ban Natlačen zavrnil ponujeno sodelovanje komunistov, so/ste, zavrnili, lahko bi se skupaj uprli okupatorjem, ste se jim pa klanjali, še mestne ključe ste jim dali za dobrodošlico. Kraljeva vojska pa je čez noč propadla.
Množični upor prebivalstva Slovenije in Jugoslavije zoper okupatorje in njihove pomagače v obliki narodnoosvobodilnega gibanja in partizanstva je bil je torej bil ne samo legitimen, marveč tudi skladen s tedanjimi načeli in določbami mednarodnega prava.
Zavezniki so že konec leta 1942 navezali stike s Titovimi partizani.
Na ozemlju Slovenije med drugo svetovno vojno ni potekala nikakršna državljanska vojna.
V oboroženem in političnem spopadu sta bili dve strani, jasno in nedvoumno opredeljeni.
Na eni strani so bile "sile Osi", torej okupatorji, njihove vojaške in policijske enote ter institucije, ki so se jim - in to samo v tako imenovani Ljubljanski pokrajini - pridružili domači kolaboranti: sprva s političnimi dejanji, že v začetku leta 1942 pa tudi z oboroženimi policijsko-vojaškimi enotami, kot so bile razne legije, vaške straže in domobranci in še in še. Enako velja tudi za četnike, ki so jih zavezniške misije že leta 1942 spoznale za kolaborante in zato z njimi niso več sodelovale.
To so bile torej sile Osi, kot so jih imenovali za<vezniki v Londonskem sporazumu o ustanovitvi Mednarodnega vojaškega sodišča za kazenski pregon in sojenje poglavitnim vojnim hudodelcem, sprejetem 8. avgusta 1945. Zaradi popolne jasnosti naj navedem Churchillovo izjavo:
"Kdor koraka s Hitlerjem, je naš sovražnik.
Statistika: Objavljeno Napisal PRABABI — 16 Jun 2016 00:25